O Posavju

Kratka zgodovina Posavja

Del območja sedanje Četrtne skupnosti Posavje, je bilo, zaradi ugodne lege že zgodaj poseljeno, kar dokazujejo ostanki iz rimske dobe. Že sama Dunajska cesta, ki je glavna prometna povezava večjega dela tega območja, leži na trasi stare rimske ceste. Ta je iz Akvileje preko Emone vodila proti Celeji in Petovioni. V Stožicah so na severni strani cerkve našli pravokoten prostor z ostanki rimskega zidu, rimsko sekiro, lonec ter bakren novec s podobo Flavije Maxime Favste, žene Konstantina Velikega. Strokovnjaki sklepajo, da je bila tam rimska naselbina. Na Ježici so se ohranili ostanki rimskega grobišča, ki so verjetno sodili k naselju Savus Fluvius, nastalem ob cesti poleg Save. Tudi v srednjem veku je bilo to območje, posebno Ježica, pomembno zaradi prehoda čez Savo. Tu so pobirali mostnino, na katero še spominja mogočna hiša, tako imenovani »grad« blizu savskega mostu (danes je v njej šola za voznike motornih vozil). Nekatere vasi so v pisnih virih omenjene že v srednjem veku, in sicer Savlje leta 1282, Kleče 1359, Ježica pa 1363 leta. Ime Ježica je nastalo po naselitvi po savski terasi - ježi, Savlje po prebivalcih ob Savi , Kleče po naseljencih na slabi prodnati zemlji – kleču. Mala vsa pa pomeni mlajše naselje v bližini starejše vasi Ježica.
Vir: Enciklopedija Slovenije (Dvestoletnica Župnije Ježica Posavje)

Značilnosti območja Posavje

Mestna četrt Posavje je sestavni del Mestne občine Ljubljana. Leži na pomembnem območju med severno mestno obvoznico in reko Savo. Celotno območje ima morfološko zelo različno podobo. Velik del mestne četrti so kmetijska in vodovarstvena in vodo oskrbna območja za mesto. Ponekod (v Savljah in Klečah) je ohranjen še vaški značaj obcestne poselitve. Drugje je visoka koncentracija prebivalstva v blokovni soseski BS 7 in novejša poselitev ob Dunajski cesti. Obsežno območje zavzema tudi naselje individualnih hiš med severno obvoznico in Ulico prvoborcev. Manjše območje starejših individualnih gradenj je še na Ježici, ki se je sproti dopolnjevalo z novimi hišami. Na skrajnem vzhodnem koncu ob Štajerski cesti je veliko območje hipodroma. Na Ježici ob mostu čez Savo leži avtokamp z odprtim in zaprtim kopališčem. Četrtna skupnost Posavje nima izrazitega urbanega poslovno trgovinskega in servisnega centra, kljub temu da leži ob glavni mestni magistrali ob Dunajski cesti. Relativno malo proizvodnih obratov, večinoma obrtnih in servisnih storitev ter trgovin je razpršenih po stanovanjskih naseljih. Večja industrijsko servisna cona leži med Slovenčevo cesto in železnico. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v tedanjo relativno idilično zasebno – vaško – rekreacijsko območje močno posegla urbanizacija z veliko koncentrirano stanovanjsko gradnjo Bratovševe in Glinškove ploščadi in z realizacijo severne obvoznice, kar je tako rekoč čez noč spremenilo značaj in pomen Posavja. Boljša prometna dostopnost in še proste površine in parcele so povzročile, da se je poselitev dogajala spontano, žal večinoma neorganizirano, v zadnjem času celo s poskusi črne gradnje ob Nemški cesti, kar pa je inšpekcija k sreči uspešno preprečila.
Pripravil: Dr. Boris Gaberščik

Prijavite se na novice

Želite biti na tekočem? Prijavite se z vašim email naslovom in pošiljali vam bomo kaj se novega dogaja v naši skupnosti. Vse novice objavljene na naši spletni strani boste prejeli po emailu.

Go to top